Česa še ne veš o meni?

14:00 Nina - GlowToGo.eu Blog 12


V spodnjih vrsticah ti razkrivam nekaj dejstev o meni, ki me delajo posebno, zanimivo in drugačno. Razkrivam ti moje čudne lastnosti, mešanico stilov in zanimive podrobnosti, preko katerih me boš bolje spoznala. S to objavo ti želim pokazati, da se za blogom skriva resnična oseba, z vsemi svojimi posebnostmi, slabostmi in čudnimi navadami, ki si s teboj želi deliti iskreno vsebino.

1. Kontrast stilov

Nikoli nisem imela izdelanega osebnega stila, ki bi se ga držala kot pijanec plota. Kot pri glasbi, načinu življenja in stvareh, ki so mi všeč, tudi pri oblačilih in ličenju niham med številnimi, včasih čisto nasprotujočimi stili. V meni se pogosto zbudi punkersko, uporniški duh, povezan z glasbo, ki jo poslušam večino časa. Po drugi strani pa me boš lahko srečala, ko se slinim pred izložbo polno nežnih pletenin in čipkastih detajlov, punčkastih outfitov in bleščečih samorogov. Najbolj srečna sem, ko uspem vse svoje plati združiti v eno, ustvariti resno, divjo in uporniško odraslo osebo, ki ob večerih v puhasti roza pižami zavzeto strmi v tretjo epizodo risanke o samorogih.

2. Organiziranost? Kaj je to?

Lahko mi daš 20 planerjev, 5 koledarjev, samolepilne listke, mavričen svinčnik, nalepke samorogov in robota, ki me neprestano spremlja in ponavlja, kaj vse moram narediti... a edina stvar, ki zaleže je "deadline". Pa ne tak, ki si ga sama postavim v svoji glavi, ampak tisti pravi, nujni, za katerega vem, da bo šlo vse h hudiču, če ga ne ujamem. Seminarske naloge sem vedno oddajala manj kot pet minut pred polnočjo, z učenjem sem vedno začela prepozno in ne spomnim se pomembnega dogodka, na katerega bi bila vsaj v grobem pripravljena več kot 15 minut prej. Moja edina motivacija je primanjkovanje časa in ker se mi vse skupaj že celo življenje vedno nekako izteče, nisem prepričana, da se bom kdaj popravila.

3. Pridem čez 5 minut!

Rada spim! Zelo, zelo rada spim. Rada tudi sanjarim, razmišljam ko ni treba, poležavam v postelji in si delam načrte, kaj bom naredila čez 5 minut. To vedno počnem minimalno 5 minut predolgo, kar se odraža v mojem konstantnem zamujanju. Ne glede na to kako se trudim, vedno pride nekaj vmes. Če sem slučajno pripravljena pravočasno, potem ne najdem ključev/telefona/šminke/točno določene bunde,... ali pač nečesa, brez česar ne morem od doma. Če pa se poklopi prav vse, za mojo zamudo poskrbi mačji otrok, ki se ravno tisti trenutek odloči za upor in se skrije nekje, kjer gospodične pač ne morem pustit. Seveda pogajanje z njo traja dovolj dolgo, da sem pozna. Ampak tudi za to se najde rešitev in ponavadi se ljudje z mano pač dogovorijo 10 minut prej, kot me pričakujejo.

4. Kako diši!

Če bi vodila podjetje, ki bi izdelovalo sveče ali dišave, bi verjetno propadlo v tednu ali dveh! Všeč mi je ogromno "običajnih" vonjev, obožujem predvsem tiste sadne, pa tistega po kavi, piškotih in bonbonih iz otroštva. A med tistimi, ki so mi všeč, se najdejo tudi vonj pasjih briketov (verjetno ne vseh, ampak nekateri res dišijo), vonj po kloru, pa mešanica usnja in lepila, zaradi katerega sem z babico kot otrok najraje hodila k čevljarju.

5. Small talk - moja nočna mora

Zelo slaba sem pri tako imenovanih "small talk" pogovorih. Nikoli ne vem kaj reči in kako voditi pogovor, zato se navadno poleg ljudi, ki jih ne poznam, le sramežljivo prestopam. S tistimi, ki so mi blizu, sem se sposobna pogovarjati tako dolgo, da že skoraj potrebujejo obisk psihiatra. Prav tako se načeloma hitro ujamem z ljudmi, ki mi jih nekdo predstavi, oziroma imamo nekakšne skupne interese, ki so povod za moje neskončno blebetanje. Vljudnostni pogovori pa nikakor niso moje področje in včasih se počutim, kot da sem iz drugega planeta.
6. Večni optimist

Ne le, da na življenje gledam skozi rožnata očala, opremljena sem tudi z rožnatim dežnikom, gumijastimi škornji ter slamnikom v enakem odtenku. Ne rečem, da nisem nikoli slabe volje, pogosto imam svoje sitne trenutke, a le redko trajajo dolgo. Za dežjem vedno posije sonce, redko me zgrabi panika in ponavadi se tudi v skoraj nerešljivih situacijah tolažim, da se bo vse dobro izšlo. Sem velik flegmatik in le redke situacije mi spodnesejo tla pod nogami.

7. Če bi bila kri zelena..

Se je mogoče ne bi tako strašno bala? Sovražim pogled na kri, pa naj bo še tako majhna kapljica. Že drobna ureznina je (skoraj edini) povod za paniko in pogled na stik igle ali rezila s kožo, ne le premižim, ampak si za vsak slučaj oči še pokrijem z rokami in ob enem zatisnem ušesa. Odvzem krvi je zame dogodek, na katerega se psihično pripravljam kar nekaj dni, po njem pa se počutim, kot da bi si prislužila olimpijsko kolajno.

8. Ko bom velika..

Kot otrok nisem nikoli imela izbranega poklica, za katerega bi bila prepričana, da ga bom opravljala, ko odrastem. Ko sem gledala Obalno stražo, sem seveda hotela biti reševalka iz vode, kmalu za tem so prišli na vrsto Power Rangersi in sanjarila sem o tem, kako se bom naslednji dan zbudila s posebnimi močmi. Malo kasneje sem se odločila, da bom vojakinja, seveda takšna, ki svet rešuje na nevarnih misijah. Ko smo na koncu osnovne šole reševali test, ki naj bi nam pokazal, v kateri poklic se naj usmerimo, sem med rezultati dobila tudi poklic pravosodnega policista. Z delom v zaporu sem se med prakso zares tudi srečala, sicer je bilo moje delo nekoliko drugačno, a z veseljem bi se, prostovoljno vrnila na kraj, kjer si večina nikoli nebi želela delati.

9. Brrr!

Večino časa me zebe, če me ne, je verjetno poletje. Takrat se pritožujem nad vročino in zatrjujem, da imam raje mraz. Ko temperatura pade pod 20 stopinj, me že spet zebe in seveda bi vse dala za sonce in poletje. S temperaturo mi je res težko ustreči in verjetno sem ustvarjena za konstantne vremenske razmere, kjer se temperature gibajo med 25 in 30 stopinjami. Kljub temu da slovim kot oseba, ki je nase sposobna navleči astronomsko število oblačil hkrati, za nič na svetu nebi zamenjala raznolikega vremena in letnih časov, ki jih imamo. Čeprav me zebe, se z veseljem valjam po snegu, na višini 3000 metrov na snowboardu lovim sveže zapadli sneg in se poleti, kljub brundanju, zakaj sem sploh kdaj zapustila prijetno hladno klet, zabavam ob in v morju, jezeru ali reki.

10. Pisanje

Že odkar vem zase, rada pišem. Že v srednji šoli sem sama zase pisala blog - zaklenjen le zame, kot nekakšen osebni dnevnik. Tudi eseji so mi vedno šli in od nekdaj sem si (poleg vsega ostalega) želela početi tudi nekaj, povezanega s pisanjem. S fantom sva nato začela z ustvarjanjem portala o ekstremnih športih, ki je kmalu prerasel v čisto najino, pravo, tiskano revijo. Po zaslugi tega dela sem prepotovala precej Evrope, presnowboardala ogromno smučišč, si v živo gledala spektakularna snowboard in skateboard tekmovanja in delala intervjuje s športniki kot so Jamie Anderson, David Wise, Sage Kotsenburg in Nyjah Huston.

Upam, da si izvedela kaj novega o meni! Te je kaj presenetilo in ali sva si v čem podobni? Vesela bom tvojega komentarja.



Še več zanimivih vsebin

12 komentarjev:

  1. V kar nekaj točkah se najdem tudi jaz. Sploh tista o mrazu... Mene VEDNO zebe =(

    OdgovoriIzbriši
    Odgovori
    1. Potem tole mrzlo obdobje ni ravno za naju! :) Ampak imamo snežinke in kmalu bo vse v lučkah, pa preživimo tudi mraz, ne? ❤

      Izbriši
  2. Super objava :) Sva si podobni glede mraza in krvi, me je kar zmrazilo samo da sem napisala :D

    OdgovoriIzbriši
  3. Odlična objava! Glede organiziranosti te čisto razumem :D

    OdgovoriIzbriši
    Odgovori
    1. Hvala! ❤ Haha, očitno nas veliko leta po svetu brez glave! :)

      Izbriši
  4. Se najdem pri nekaterih :D Sploh pri tistem small talku in pri tem da me vedno zebe :D

    OdgovoriIzbriši
    Odgovori
    1. Tale mraz je izgleda zelo popularen pri večini. Bomo trpele še nekaj mesecev. :)

      Izbriši
  5. Zanimiva objava. Se ti pridružujem pri 2ki in 9ki :D

    OdgovoriIzbriši
    Odgovori
    1. Hvala! ❤ Tale 9ka je noro popularna, očitno nas je večina čisto zmrznjenih. :)

      Izbriši
  6. Zelo zanimiva objava. :)
    Sem ugotovila, da sva si podobni v večih stvareh - tudi jaz nimam dobre organizacije (stvari delam zadnji trenutek - ko vem, da še imam npr. veliko časa za seminarsko, se mi pa sploh ne mudi), ''rada'' (nenamenoma) zamujam, ker npr. vedno pred odhodom nečesa ne najdem, small talk in prvi spoznavni pogovor z novimi ljudmi mi resnično ne gre od ''rok'' (sem preveč shy in se ne znajdem dobro), ZELO pogosto me zebe (četudi mi je v toplo, imam gotovo mrzle vsaj roke ali noge) in že od nekdaj OBOŽUJEM pisanje (z eseji tudi sama nikoli nisem imela težav). :)

    OdgovoriIzbriši
    Odgovori
    1. ❤ Mislim, da bi se midve kar ujeli. Če vprašaš mene, tudi s small talkom nebi imeli težav. :)

      Izbriši