Sanjski oddih na Južnem Tirolskem

22:37 Nina - GlowToGo.eu Blog 0


Minuli konec tedna sva s fantom izkoristila za obisk dogodka na Južnem Tirolskem. V vasico Schlinig, ki leži tik ob švicarski meji, sva prispela brez prevelikih pričakovanj. Hotel zgrajen v slogu brunarice, ki leži v čudoviti gorski pokrajini, naju je navdušil, a niti slučajno nisva pričakovala tega, kar je bilo skrito v njegovi notranjosti.

Schlinig je vasica, ki leži dobra dva kilometra od švicarske meje, v neposredni bližini majhnega italijanskega smučišča Watles. V štirih dneh najinega izleta, sicer nisva imela občutka, da sva v Italiji, saj v večini govorijo nemško in gostom ponujajo klobase in jabolčne zavitke. A k sreči niso izgubili recepta za tisto pravo, dobro italijansko kavo.

Hotel Aniggl Hof na zunaj daje vtis mogočne brunarice, ki daje občutek domačnosti. Pod njo se nahaja star mlin, v hlevu ali na travniku v neposredni bližini, pa se pasejo krave. Ob vstopu v hotel pričakuješ domače vzdušje brunarice in jedilnica še nekako upraviči pričakovanja s karirastimi vzorci in prijetnim ambientom. A po vstopu v sobo, ki so nama jo dodelili, sva se počutila, kot da sva stopila v pravljico.

Čudovita z lesenim pohištvom opremljena soba v glavnem prostoru ponuja možnost, da jo s steklenimi drsnimi vrati pregradimo in balkon povečamo v polovico sobe. Tuš, ki žari v modri barvi, z lesenimi okraski dekorirana miza, blazine v tirolskem stilu in postelja s tapeciranim srčkom so detajli, ki so naju čisto prevzeli. Ne smem pozabiti še na ogromno teraso z udobnima stoloma in mizico, ki je merila skoraj toliko kot glavni prostor in imela stekleno ograjo, ki je omogočala super razgled tudi med sedenjem. Noro!

Kljub temu, da sva si po videnem želela v sobi ostati kar cel dan, naju je čakalo še kup stvari, ki sva jih morala okusiti in preizkusiti. Vsako jutro naju je čakal samopostrežen zajtrk, kjer ni manjkalo naravnih sokov, vseh mogočih namazov, kosmičev, jogurtov, zelenjave, kruha in sladkega peciva. Lahko smo si skuhali jajca ali postregli z vmešanimi jajci in toplimi toast kruhki, v njihovem bifeju se je našel celo dimljen losos, prijazno osebje, pa je neprestano ponujalo omamno dišečo kavo.

Večerja? Oh, raje ne izgubljam besed. Večerjo postrežejo za mizo, preizkusila sva pet hodni meni, kjer so nama postregli s curryjevo juho s kokosom, čemažovo rižoto na mesni posteljici, steakom z rezanci, zelenjavo in poprovo omako ter slastnim tiramisujem.

Naslednji dan sva večerjo preizkusila še v sosednjem hotelu Watles, kjer so nama po sadnem penečem vinu z jagodami sledila predjed z dvema cmokoma - gobovim in špinačnim ter špinačni tortelin z mandlji in medom, nato so nam postregli pečenko s pire krompirjem in zelenjavo v slastni omaki in rožmarinom ter sladoled s karamelno skorjico in čokoladni souffle, takšne večerje bi lahko jedla do konca življenja.

Pa da ne ostanem samo pri hrani, hotel ponuja odlično izhodišče tako pozimi, kot tudi poleti. Pozimi je smuka možna na majhnem smučišču Watles, ki je od hotela oddaljen 4 kilometre, poleti pa okoliški hribi ponujajo številne možnosti za izlete. Manj kot pol ure vožnje sta oddaljena še priljubljen gorski prelaz Stelvio Pass, ki je odprt od maja do novembra ter jezero Reschensee iz katerega štrli zvonik cerkvice Graun sezidane v 14. stoletju.

Midva sva se večino časa sicer mudila na smučišču, saj se je tam odvijalo snowboard tekmovanje, o katerem si, če so vam všeč vratolomni skoki, lahko preberete tukaj. Sicer pa uživajte še v nekaj fotografijah čudovite sobe in v kratkem pričakujte objavo o njihovi pravljični savni.
  
 
 



Še več zanimivih vsebin

0 komentarji: